Japonski ZF animirani film je delno narejen po stripu Metoroporisu (1949), katerega avtor je mojster japonskih stripov Osamu Tezuka (Astro Boy). Režiser Rintaro je bil prepričan, da Tezuka ne bi privolil v ekranizacijo svojega stripa, zato so z njo pričeli šele po Tezukovi smrti. Za režijo je bil zadolžen Rintaro, scenarija pa se je lotil Katsuhiro Otomo in po 5 letih je film prispel na velika platna po vsej Japonski. Velik vpliv na film in na strip je imela tudi kultna nema mojstrovina Fritza Langa, Metropolis iz leta 1927, katere pa avtor stripa Osamu Tezuka, kot je sam trdil, sploh ni videl. Svoj strip je namreč ustvaril zgolj po plakatu za film, saj ga je ta navdušil.
Zgodba filma poteka v prihodnosti in je postavljena v veliko in tehnološko visoko razvito mesto Metropolis, katerega vzdržujejo horde robotov. V mesto prispeta detektiv Shunsaku Ban in njegov nečak Kenichi, ki iščeta Dr. Laughtona, na katerega je zaradi ilegalnih poizkusov razpisanih kar nekaj tiralic. Med iskanjem podrobno spoznata mesto, tako njegovo svetlo plat na površju, kot tudi temno pod njem. Pod svetlečim in spektakularnim površjem se namreč skriva beda delavcev, ki zaradi slabih pogojev pripravljajo revolucijo, in izkoriščeni roboti, ki vzdržujejo “zunanjo lepoto” mesta. V “Podzemlju” mesta pa ne odkrijeta samo doktorja Laughtona, ampak tudi njegovo stvaritev robota z imenom Tima, katerega mu je naročil ustvariti Duke Red, ki v mestu pripravlja prevzem oblasti. Tima je bila ustvarjena, da sede na prestol v Duke Redovem stolpu in zavlada svetu, a ko se zbliža z Kenichiem, grozi Redov načrt propasti.
Če vas zanima kaj se bo zgodilo z Timo, Shunsaku Banom, Kenichiem in kakšna je usoda Metropolisa je najbolje da si film tudi sami ogledate. Vsekakor se filmu ne da se zanikati vpliva Fritza Langa in filmov kot so: Blade Runner, Brazil, Artificial Intelligence: AI, a je animacija tako zelo dobra, da ga nekateri imajo celo za mejnik japonske animacije, prehvaliti pa ga ne more niti priznani režiser James Cameron. Animirani film, ki je ZF pustolovščina s svarili o tehnološkem napredku, človeškem pohlepu in politični paranoji, se kasneje razvije tudi v čudovito ljubezensko zgodbo, ki pa se na ganljiv in vizualno genialen način konča ob spremljavi Ray Charlesove “I Can’t Stop Loving You“. Celoten film podpira tudi izvrstna jazz glasba, ki jo je za film komponiral Toshiyuki Honda. Rintarov Metropolis je vizualna mojstrovina, vendar mu pomanjkljiva predvsem prešibka zgodba in v primerjavi s samim mestom, premalo kompleksni junaki žal veliko odvzamejo na kvaliteti. Strip je enostavno preobsežen in ima preveč zanimivih junakov, da bi jih “spravili” v 100 minuten film. Mogoče bi stvar bolj “vžgala” kot miniserija.
Ocena filma: 8/10
“a je animacija tako zelo dobra, da ga nekateri imajo celo za mejnik japonske animacije” – upam da se hecaš. Celoten film je narejen v stilu, ki se je uporabljal desetletja preden so ga izdal. Poglej Kimbo the white Lion (100% si ga kdaj vidu na TVju), tisto izvira iz 89′, pa malo primerjaj s tem filmom.
Tudi zgodba ni čisto nič posebnega – navaden futurističen film. Očitno si zgrešil 5 let starejši film “Ghost in the Shell”, ki je neprimerno lepši in boljši od tega povprečnega filma. (je pa res, da so v metropolisu izkoristili kar nekaj računalniške animacije – kar je edina prednost – dva mesca kasneje je pa pršu film Final Fantasy – ki je pa spet neprimerljivo boljši v računalniški animaciji.)
Poleg tega pa, tole bo bolj verodostojen vir Astroboya – http://anidb.net/a1446
Tista povezava na imdbju je najnovejša priredba v računalniški grafiki. Poleg vsega bo še amerikaniziran.
PS: Če hočeš videti prave umetnine japonske animacije, začni s kakšnimi boljšimi naslovi.
LP
DjJuvan
Hehe, se ne hecam. Prvo hvala za komentar, ampak kar na začetku zgodba ni slaba, nikoli nisem rekel da je prfektna takšnih filmov (skorajda) ni, je pa dobra. Njena največja napaka je, da je prešibka v primerjavi s samim mestom in kvarijo jo tudi premalo kompleksni junaki.
Ghost in the Shell si še res nisem ogledal bom upošteval priporočilo, se pa upam stavit da ti nisi videl kultnega filma Metropolis iz leta 1927, ki je imel velik vpliv na ta animirani film, kar avtorji tudi odkrito priznavajo. Se pa nikakor ne strinjama tudi glede animacije stil je res ala Kimba, Astroboy itd. ampak se z naštetimi ne da primerjati saj je združevanje računalniške in “hand-drawn” animacije tako detaljistično in ravno pri tem se mislil na mejnik. Final Fantasy sem si ogledal in po mojem mnenju nikakor nima boljše animacije, da o zgodbi sploh ne govoriva. Je pa tudi koprodukcija z ZDA tako, da ni samo Japonski toraj se vbistvo ne data niti primerjati. Vsekakor ne dvomim v to, da se res dobro spoznaš na animeje, ampak saj veš kako pravijo vsake oči imajo svojega malarja očitno imamo jaz in James Cameron, pa še nekateri filmski kritiki zares drugačnega.
Drugače pa je meni najljubši anime Akira in še mi verjetno tudi dolgo bo. Od novih pa Paprika. Za konec pa še citat enega izmed filmskih kritikov o filmu Metropolis: “If the storyline was half as good as the animation, this would be one of the greatest films ever made” in pod le tega se lahko samo podpišem.
uf… sem se že ustrašil, da bo tvoj komentar precej bolj napadalen. Se opravičujem za moje precej ozkogledno mnenje glede filma in tvoje recenzije.
Že v recenziji si podal zanimivo opombo glede filma; “Mogoče bi stvar bolj “vžgala” kot miniserija.” Iz tega bo sedaj sledilo moje mnenje. Točno tako dela 90% (približna številka) ostale industrije, svoje zgodbe in umetnine prodajajo v večdelnih serijah. Če bi ti začel predlagati “dobre” animeje, ki tako po zgodbi, kot animaciji, kot kompleksnosti likov bolj vžgejo, bi zagotovo predlagal 12 ali več epizodične naslove. In kot praviš, vsake oči imajo svojega malarja. Jaz sem se v animejih znašel po drugi poti, kot jim slediš ti. Jaz sem začel s serijami, ki so mi jih ljubitelji osebno predlagali – vsi so se mi zdeli odlični. Ko sem začel prehajati na te kinotečne filme (ker le preko kinodvoran zaslovijo po svetu), nisem doživel nobenega navdušenja/zadovoljstva ob ogledu. Sem zelo kritičen do skoraj vseh filmov, ki so namenjeni le temu, da pridobijo kakšno nagrado na svetu. Malce drugačno mnenje bi sedaj imel do filmov avtorja Makota Shinkai (Byousoku 5 Centimeter, Hoshi no Koe, Kumo no Mukou Yakusoku no Basho) in pred kratkim nominiranca za oskarja The Sky Crawlers.
Za Ghost in The Shell nisi še slišal? Saj je avtor Matrice celo iz njega nekaj pobiral za svoj film. No ja, to povem samo za motivacijo
Več predlogov ti raje ne bi dajal, ker ti nočem uničiti veselja do iskanja še boljših naslovov. Lahko pa ti dam link do spiska, ki so zame najljubših 10 ( in vsak ljubitelj animejev, ki je pogledal vsaj nekaj 100+ naslovov bi naredil popolnoma drugačen spisek – vendar že od začetka spreglej kakršne koli “naruto”, “pokemon”, “bleach”, “one piece” naslove, ki jih mularija tako zvesto oznanja za najboljše animeje ewah).
http://juvan.sloanime.org/index.php/post/387/
Mimogrede, vsak naslov japonske risanke je odvisen od proračuna, ki ga prejme… običajno je tako, da tisti z največjim proračunom izkoristijo najboljšo animacijo likov in efektov. Kar pa ne pomeni, da so zato “boljši”. Makoto Shinkai je z drastično nizkim proračunom naredil odličen film Byousoku 5 Centimeter – temu bi prej rekel “mejnik”, kot pa Metropolis.
No ja, to je moje skromno mnenje.
LP
DjJuvan